OBHODNICI V UPRAVLJANJU PLANINSKEGA DRUŠTVA ŠOŠTANJ

Planinsko društvo Šoštanj skrbi za dve obhodnici:

• Trška pot okoli Šoštanja in
• Ravenska pot.

TRŠKA POT OKOLI ŠOŠTANJA

Trška pot je lahka planinska pot v naši neposredni bližini. Planinsko društvo jo je uredilo z namenom, da se prikaže mejni obseg nekdanjega trga Šoštanj. Leta 2000 je izšla zloženka o Trški poti okoli Šoštanja, v letu 2003 Turistična karta občine Šoštanj na kateri je podrobno predstavljena tudi Trška pot ter nato leta 2004 poseben kontrolni kartonček v obliki razglednici, na katerem je prostor za žige, ki se nahajajo na naslednjih kontrolnih točkah: v ribiški koči ob Družmirskem jezeru, pri kmetu Vrhovniku v Lokovici, pri kmetu Pušniku (Rogeljšku), pred Rotovnikovo jamo v Skornem, pri Falentu v Lajšah.

Vsakdo, ki je na naslov društva poslal izpolnjen in žigosan kartonček - del zloženke Trške poti - je prejel spominski znak in je bil tudi vpisan v posebno evidenco pohodnikov po Trški poti.

Planinsko društvo Šoštanj je sprejelo PRAVILNIK TRŠKE POTI OKOLI ŠOŠTANJA.

Opis Trške poti okoli Šoštanja (avtorja Tone Ravnikar in Matej Kortnik):

Trška pot, ki obkroža mesto Šoštanj je speljana, kolikor je to bilo mogoče, po mejah šoštanjskega pomirja (mestnega ozemlja), ki je že od srednjega veka predstavljal meje, do katerih je segala oblast samega trga, kasneje mesta Šoštanj. Meja je pred letom 1848 potekala takole: od Pohrastnika je šla mimo Sraleta do Poštajnerja ter mimo Lepa in skozi gozd pod Plešejem. Od tu je prišla v Družmirje pri Miklavu, ter nato proti Paki čez Tamšetov travnik. Ko je meja prestopila Pako, se je nadaljevala mimo Klancjurja, Hliša, Ostrožnika, Vrhovnika in Pušnika, od koder se je spustila v Penk in nato nazaj do Pohrastnika. Če ta opis primerjamo s potjo, ki jo je ubrala trška pot vidimo, da se v več kot polovici poteka povsem pokrivata. To (naključno?) pokrivanje govori samo po sebi o trdovratnosti mestnih meja, ki so pri Šoštanjčanih podzavestno prisotne do današnjega dneva.

Pot, ki se začenja pri ribiški koči ob Družmirskem jezeru, se nato seveda izogne tistemu delu pomirja, ki je potekalo po danes potopljenih delih Družmirja, vendar se pri Klancu (Klancjurju) ponovno stakne z njim ter se nato vije po razglednem in slikovitem slemenu, ki ločuje Lokovico od jedra Šaleške doline. Razgled se tukaj odpira na vse strani. Na vzhodu so pred nami bližnji griči: Lilijski grič, Gradišče, Trnekov hrib in višje vzpetine: Ramšakov vrh in Radojč. Če od teh vzpetin s pogledom nadaljujemo od vzhoda proti severu, se nam pogled najprej ustavi na Paškem Kozjaku, ki ima iz zahodne smeri videz kamelje grbe, ki jo tvorita njegova zahodna vrhova Špik in Visoko. Za Kozjakom se odkriva Pohorje, ki se s svojimi vrhovi Črni vrh, Velika Kopa in Kremžarjev vrh vije v smeri vzhod-zahod. Naprej proti severu se tik nad Šaleško dolino vzpenjajo Lubela, Vodemla, Stropnica in Graška gora.

Najbolj markantna gora na severni strani je Plešivec ali Uršlja gora, kakor ga domačini rajši poimenujejo. Predgorje v smeri Plešivca je poseljeno s hribovskimi kmetijami, ki tvorijo vasi Spodnji in Zgornji Razbor, Ravne, Zavodnje in Šentvid. Ko prehajamo s pogledom od severa proti zahodu se nad Topolšico dviga Lom, zahodneje je vas Bele Vode s Svetim Križem in v ozadju za Šoštanjčane najbolj šoštanjska gora, Smrekovec 1577m. Na zahodu so Golte z Boskovcem, kot najvišjim vrhom. Daleč v ozadju se v tej smeri odpirajo tudi vrhovi gornje Savinjske doline. Tako lahko ob dobri vidljivosti vidite Rogatec, Lepenatko in Menino, bolj proti jugu pa Dobrovlje. Južno razgledno stran tvorijo razen Gore Oljke in okoliških vzpetin še Zasavski hribi. Na slemenu je pri kmetiji Vrhovnik moč dobiti tudi žig poti. Vrhovnik je stara in čvrsta kmetija, katere začetki segajo vse tja v srednji vek, saj se kmetija s tem imenom na tem mestu prvič omenja že v 15. stoletju. Še mnogo starejši je naslednji očak, ki sprejme pohodnika, ko se le ta spusti mimo kmeta Križnika in ob Pleškem vrhu do starega šoštanjskega gradu, ki mu danes domačini pravijo tudi Pusti grad. Ta opazuje dogajanje v naselbini pod seboj že od 12. stoletja, kar pomeni, da je najstarejša še (delno) ohranjena stavba v zahodnem delu Šaleške doline. Do danes je ostala ohranjena polovica osrednjega stolpa, ki se, kljub temu, da je minilo že več kot petsto let, kar je bil nasilno razvaljen, trmasto zoperstavlja zobu časa. Po uspešni obnovi pa prihajajo njegove izjemno lepe in pravilno grajene kamnite lege še lepše do izraza.

Pot nas nato vodi pod Veniškim vrhom in v zahodni smeri do kmetije Pušnik, kjer obiskovalca čaka naslednji žig, ter prijazni domačini, ki radi pokažejo tudi svojo majhno toda atraktivno narodopisno zbirko. Od Pušnika se pohodnik lahko odloči za strmejšo, a bližjo ali položnejšo in daljšo varianto poti do soteske Penk. Slednja je priporočljivejša predvsem v zimskih mesecih ter v času med in takoj po padavinah.

V soteski Penk je bil pred več kot dvesto leti tudi rudnik svinca in cinka. Danes nas na obstoj tega rudnika spomni le še vedno vidni vhod v jamo iz katere so pridobivali rudo. Toda čeprav v Penku ni več rudnika, sta na tem mestu še vedno vsaj dve zanimivosti na katere je vredno opozoriti. Prva je cerkev sv. Mihaela, ki je bila zgrajena leta 1974 kot nadomestilo za staro, zaradi ugrezanja doline podrto farno cerkev. Cerkev predstavlja eno redkih, čeprav nedosledno izvedenih modernih sakralnih stavb v Sloveniji. Poleg tega najdemo v njej tudi mnogo umetnin stare družmirske farne cerkve.

Druga znamenitost, ki je pohodnik ne sme zamuditi je nedvomno kraška jama pri domačiji Rotovnik. Jama je dostopna za oglede, njena največja znamenitost pa so aragonitni ježki, ki s svojo čarobno krhkostjo ne pustijo nobenega obiskovalca hladnega. Pri Rotovnikih dobimo tudi tretji žig na naši poti. Za tem pelje pot skozi novodobno naselje Pohrastnik, ki je dobilo svoje ime po veliki kmetiji tega imena, ki smo jo spoznali že ob opisu trškega pomirja. Nato pa čez potok Toplico in skozi naselje Metleče in gozd Široko do vile Široko, ki sta jo zgradila Hans in Melvina Woschnagg, člana šoštanjske usnjarske družine v 30-tih letih 20-tega stoletja ter predstavlja enega redkih in zato še toliko vrednejših primerkov primestne vile. Dodatno vrednost pa ji daje poznogotski relief sv. Krištofa, ki je vzidan v zunanji steni.

Za vilo čaka pohodnika le še zložen spust proti dolinici, ki jo je oblikoval potok Klančnica, kjer je na severni strani poti, pri kmetu Falentu tudi zadnji žig poti. Sledi vzpon preko Goric, kjer se lahko ob križu spomnimo vseh ubitih po drugi svetovni vojni ter nazaj do ribiške koče, kjer se je trška pot tudi začela.

Krožno pot lahko izkoristimo za malo daljši ali več krajših sprehodov. Za celotno pot boste potrebovali 4 ure. Za odsek od Ribiške koče do Vrhovnika 1 uro in 15 min, od Vrhovnika do Pušnika 1 uro in 10 minut, od Pušnika do Rotovnikove jame 20 min, od Rotovnikove jame do Falenta 45 min in za zadnji del do Ribiške koče 30 min. Vsekakor lep sprehod za nabiranje kondicije ob lepem razgledu na Lokoviškem slemenu, pa tudi za pridobivanje idej za nove planinske cilje.

Planinsko društvo nagradi pohodnike za enkrat prehojeno pot, in sicer s spominskim znakom, prehojeno pot dokazujete z žigosanimi kartončki, ki jih oddate ali pošljete kontaktni osebi.

Srečko Potočnik in Franc Vačovnik, ki sta aktivna člana Športnega društva Ravne in Planinskega društva Šoštanj, sta že leta 2000 s posebnimi lesenimi in plastičnimi smernimi tablami označila potek Ravenske poti in tako pohodnikom omogočila temeljito spoznavanje celotne Krajevne skupnosti Ravne. Razen po vzhodnem delu, ko se pot združi s planinsko potjo od Šoštanja do razvalin gradu Fothtenek, se Ravenska pot ne križa ali pridruži nobeni drugi planinski poti in tudi na področju Krajevne skupnosti Ravne ni nobenih drugih planinskih poti. Zato sta avtorja Ravenske poti v dogovoru s Športnim društvom Ravne predlagala Planinskemu društvu Šoštanj, da bi se pot vpisala v register planinskih poti in nato označila s planinskimi markacijami in planinskimi smernimi tablami.

Ideja je v Planinskem društvu Šoštanj naletela na "plodna tla", saj je društvo takoj pristopilo k realizaciji. S pomočjo domačinov je društvo pridobilo pisna soglasja lastnikov zemljišč, po katerih poteka pot, pridobilo tudi nekatera druga potrebna soglasja in mnenja ter v maju 2004 prejelo pozitivno mnenje Planinske zveze Slovenije za vpis te poti v register planinskih poti.

V mesecu juniju 2004 je potekalo več delovnih akcij, kjer so člani Planinskega društva Šoštanj in Športnega društva Ravne uredili in s planinskimi markacijami markirali celotno traso pot. Poleg tega so bile nameščene tudi nove smerne table, ki so narejene po standardih Planinske zveze Slovenije. Na štirih kontrolnih točkah Ravenske poti so nameščene skrinjice z vpisnimi knjigami in kontrolnimi žigi. Zaradi smiselnosti sta društvi izdali tudi poseben kontrolni kartonček, ki je namenjen evidentiranju pohodnikov. Kontrolni kartonček je možno dobiti v gostišču Kotnik, pri kmetiji Abidnik ter pri Športnem društvu Ravne in Planinskem društvu Šoštanj.

Trasa Ravenske poti: športno igrišče v Sp. Ravnah – Puc – ruševine gradu Forhtenek (žig) – Vrholanov vrh 710m (žig) – Podvelanški vrh 692m – kmetija Abidnik (žig) – Kešpan – Kavčnik – Sp. Ravne – športno igrišče v Sp. Ravnah (žig). Krožna pot večinoma poteka po kolovozih in gozdnih stezah, nekaj časa pa tudi po lokalnih cestah. Najvišji vrh poti je Vrholanov vrh (710 m), ki je hkrati zelo lepa razgledna točka na celotno Šaleško dolino. Od leta 2000 do danes je pot doživela že kar nekaj obiska in pohvale obiskovalcev za izvirno in lepo traso poti.

Na Dan državnosti leta 2004 je bil kljub slabemu vremenu izveden pohod po Ravenski poti, ki se ga je udeležilo okoli 30 pohodnikov. V primeru lepega vremena bi se pohoda zagotovo udeležili vsaj dve stotniji pohodnikov, kot je to bila tradicija v preteklih letih. Na kontrolni točki Ravenske poti, pri kmetiji Abidnik, je Športno društvo Ravne pripravilo prijetno slovesnost z uradno otvoritvijo poti. Spregovorila sta predstavnik športnega in planinskega društva, uradno otvoritev poti pa je opravila predsednica Krajevne skupnosti Ravne, Erna Obšteter in ob tem izrazila upanje, da bo nova planinska pot imela mnogo obiskovalcev skozi vse leto in da jo bodo znali za rekreativne namene izkoristiti tudi domačini.

Planinsko društvo Šoštanj in Športno društvo Šoštanj sta ob otvoritvi poti sklenila dogovor, da bosta vsako leto na Dan državnosti skupaj izvaja pohod in s skupnimi močmi skrbela za to novo krožno planinsko pot oz. obhodnico. Skupaj sta tudi sprejela PRAVILNIK RAVENSKE POTI.