Zahtevnost: lahka pot.

Čas hoje: 4-5 ur 

Lepo vabljeni na lažji zimski pohod iz Topolšice na Sleme preko Loma, ki ga je PD Šoštanj prvič organiziralo v letu 2008 in se ga vsako leto udeleži več pohodnikov. Zbirališče je pri pošti v Topolšici ob 8.00. Od pošte krenemo mimo bolnice Topolšica proti Lomu. ...

Predavatelja: Pavel Lesjak, Primož Zupančič

Zahtevnost: lahka pot

Čas hoje: 4−5 ur

Po dveh letih premora se ponovno odpravljamo spoznavati čare t.i. Kraškega roba. Tokrat bomo obiskali zaledje Tržaškega zaliva in si v neposredni bližini Trsta ogledali dolino Glinščice. Slikovita soteska, ki predstavlja globoko zemeljsko zarezo v kraškem robu, je naravni rezervat ali kraljestvo skalnih sten in spodmolov, burje, ruja in šipka. Glinščica je običajni nedeljski cilj Tržačanov in hkrati tudi plezalni vrtec tržaških alpinistov.

Našo pot bomo pričeli v Boljuncu in se najprej povzpeli na 457m visoki Mali Kras. Tu se nam odpre razgled nad celoten zaliv in vso okolico. Ko bomo zavili okoli Malega vrha, bomo že lahko pogledali v samo dolino in na nasprotne bregove oz. stene, kjer bomo kot drobne pikice lahko videli kakšnega plezalca. Mimo romarske cerkvice sv. Marije na Počeh se bomo spustili v dolino in pot nadaljevali do naselja Botač tik ob meji s Slovenijo. Tu vam bodo, v edini res majhni gostilni v vasi v lepi slovenščini postregli s kavo, seveda, če bodo imeli ravno kuhano. J

Skozi samo sotesko se bomo ob reki Glinščici vrnili nazaj na izhodišče v Boljunac. Vmes si bomo lahko ogledali še slap, nekaj starih opuščenih mlinov in ostanke rimskega vodovoda.

Popoldanski del pred odhodom domov bo namenjen ogledu še kakšne znamenitosti v bližini.

Povežemo se z lokalnim planinskim društvom in skupaj z njimi poskrbimo za lep in skrivnosten dan.

Zahtevnost: lahka pot.

Otok Krk si s svojim sosedom Cresom deli status največjega otoka v jadranskem morju. Leži v Kvarnerskem zalivu in je malce južneje od Bakarskega zaliva s celino povezan z znanim krškim mostom. Omenjeni most je bil leta 1980 z velikim pompom odprt za promet in je bil velik ponos takratnega jugoslovanskega gradbeništva. Do razpada Jugoslavije se je imenoval Titov most. Otok imenujejo tudi zeleni otok, saj je v svojem severnem in osrednjem delu močno poraščen z nizkim in zelo gostim gozdom in grmičevjem. To mu daje značilnost, z drevjem najbolj poraščenega otoka v Jadranu. Na njegovem južnem delu pa na približno eni tretjini njegove površine otok tvorita dve gorski planoti. Lahko bi ju imenovali tudi otoško višavje. Planoti ločuje razmeroma široka in kakšnih 15km dolga dolina Draga Baščanska. Na začetku nje pa se je v zaliv lepo umestilo, tudi slovenskim dopustnikom zelo znano mesto Baška.

Gorsko sedlo Treskavac leži malo nad zatrepom prej omenjene doline in preko njega vodi edina cesta do Baške. Tu bo naše izhodišče. Že v prvem zamahu na naši poti bomo osvojili najvišji vrh otoka, z malo nenavadnim imenom Obzova (568m). Omenjeni vrh je pravzaprav samo eden od številnih kucljev, ki nedolžno štrlijo iz planotastega sveta otoškega višavja.

Od tod je v primernem vremenu veličasten razgled po ostalih otokih kvarnerskega zaliva, pa vse tja do Učke na severu, Gorskega Kotarja, male in velike Kapele in na skrajnem severo-vzhodu na nam že znane vrhove severnega Velebita.

Pot nas bo v nadaljevanju vodila zložno navzdol po golem kraškem svetu, preko kamnitih ograj in mimo redkih borovih oaz, znotraj katerih običajno iščejo zatočišče ovce, najpogostejše videne prebivalke tega območja. Tako prijetno potepanje po planoti bo trajalo približno do sredine popoldneva, ko bomo naposled zapustili planoto in po razmeroma strmi poti sestopili do Baške.  Tu si bomo privoščili prijetno pozno poldne ob morju in seveda v enem od tukajšnjih hotelov prenočili.

Možnosti, kako bomo preživeli naslednji dan bivanja na otoku je veliko. Prva možnost bo vzpon na drugo planoto in obisk mesečevega platoja. Druga možnost bo pohod po eni od skalnih sotesk v bližini Baške ali pa preprosto turistično potepanje po zanimivih krajih otoka Odločitev bo seveda vaša.

Spoštovane planinke in planinci, doživite lepote sinjega Jadrana malo drugače in pojdite z nami.

Zahtevnost: lahka pot.

Čas hoje: 7 ur.

Pohod na Smrekovec je sedaj že postal stalnica v programu praznovanj občinskega praznika in hkrati Dnevov rekreacije. Start pohoda je pri gostišču Grebenšek. Pohodniki se nato mimo Homca, Luka, Brložnika in Doma na Smrekovcu povzpnejo na vrh Smrekovca in se nato po isti poti vrnejo.

Zahtevnost: zelo zahtevna pot

Čas hoje: 8 – 9 ur

Priporočena oprema: čelada, komplet za samovarovanje.

Zahtevnost: zelo zahtevna pot.

Čas hoje: 7 -8 ur/dan.

Priporočena oprema: čelada, komplet za samovarovanje.

Triglav je s svojimi 2864 metri nadmorske višine najvišji vrh v Julijskih Alpah, ter ob enem najvišji vrh Slovenije. Po mnenju nekaterih,  je ime dobil po staroslovanskem bogu Triglavu, spet drugi, ime povezujejo z obliko njegovih treh vrhov. A čeprav pri vzponu sestopimo le z Malega Triglava, proti najvišjemu vrhu,  prav stilizirano obliko treh vrhov, Slovenci nosimo tudi v svojem grbu.      

Na samem vrhu gore, stoji Aljažev stolp, ki ga je leta 1895 postavil Jakob Aljaž, takratni župnik na Dovjem. Danes je stolp zaščiten kulturni spomenik in kot tak zelo pomemben pri ohranjanju kulturne dediščine.
Pravijo, da se vsak pravi Slovenec, vsaj enkrat v svojem življenju mora podati na naš gorski biser, od koder  lep razgled seže vse od Jadranskega morja, Dolomitov, Karavank, Kamniško Savinjskih Alp, Pohorja, prek skoraj celotne Slovenije.

Izhodišče: Aljažev dom v Vratih – čez Prag do Kredarice. V primeru zanimanja za Tominškovo pot, se bo oblikovala skupina, ki se bo po tej smeri podala proti  Triglavskem domu na Kredarici, kjer se bo sešla z ostalimi planinci. Če bo vreme dopuščalo, se bomo še isti dan povzpeli na sam vrh, v nasprotnem primeru, pa  bomo vrh osvojili prihodnje jutro.
Prenočitev na Planiki. Smer sestopa je v Bohinj.

Zahtevnost poti: različne težavnosti.

Akcija Varno v gore, ki jo skupaj pripravljamo planinska društva iz Šaleške doline (Šoštanj, Velenje, Vinska Gora), je vsako leto bolj obiskana.

Akcijo organiziramo z namenom:

 - S koriščenjem javnega prevoza želimo opozoriti na ekološki odnos do gora. Naraščanje individualnega motornega prometa je namreč problem, ki se razširja že tudi v alpske doline. Želimo se pripeljati čim dlje in čim višje, da bo začetek našega vzpona kar se da udoben. Neredko se pripeljemo z več avtomobili, čeprav bi se lahko prilagodili in se peljali skupaj. Parkiramo izven urejenih površin – na zemljiščih domačinov, na gozdarski vlaki, na pašniku, tudi sredi rastišča divjega petelina. Takšnemu ravnanju bi se morali izogibati, saj s tem ne bomo razvili odgovornega odnosa do naših gora.

 - Udeležencem hočemo omogočiti mobilnost. S skupnim prevozom je namreč možno, da mesti začetka in konca ture nista enaki. Odločimo se za turo prečenja in sestopa v sosednjo dolino.

- Predstaviti želimo hojo po gorah v organiziranih skupinah. Naši množični obiski gora imajo tudi svoje negativne učinke, med katerimi zaseda pomembno mesto povečanje števila nesreč v gorah. Za reševanje in preprečevanje nesreč skrbi Gorska reševalna služba Slovenije, k temu se po svojih močeh pridružujemo tudi vodniki PZS. Predvsem z osveščanjem ljudi o načelih varne hoje in s spodbujanjem k hoji v organiziranih skupinah.

Letos smo za izhodišče izbrali Spodnje Bohinjske gore. Cilji bodo izbrani na podlagi dogovora med društvi, ki akcijo organizirajo.

Zahtevnost poti: zavarovana plezalna pot, značilna je velika višinska razlika, tehnično težji del je od Hochecka do vrha.

Čas hoje: 8-9 ur (prvi dan), 2-3 ure (drugi dan).

Watzmann smo tokrat izbrali zaradi njegovega prvopristopnika Valentina Staniča, ki je leta 1801 prvi stopil na njegov osrednji vrh. Belina apnenčastih skal je pravo nasprotje zelenilu smrekovih gozdov v vznožju. Najmogočnejši je zagotovo pogled na njegovo vzhodno steno, eno najvišjih v Vzhodnih Alpah, iz zatrepa Kraljevega jezera (Konigsee). Kraljevo jezero je 8 km dolgo in precej globoko jezero in je v poletnih mesecih zelo oblegano.

Celotno območje Watzmanna leži v narodnem parku Berchtesgaden, ki meri 210 km2 in je bil ustanovljen 1978 leta. Glavno izhodišče je Berchtesgaden, ki se ima za razvoj zahvaliti soli. Tu je tudi sedež narodnega parka, kjer dobimo vse izčrpne informacije.

Naša pot se prične na parkirišču Wimbachbrucke, ob cesti, ki pelje v Ramsau. Pot št. 411 gre naprej v okljukih strmo skozi gozd do planine Stuben Alm in mimo spodnje postaje dostavne žičnice in koče na planini Mitterkaser Alm. Naslednja planina Falz Alm (1618m) je že na gozdni meji. Od tu se nadelana pot strmo dvigne do koče Watzmann Haus. 3. julija 1999 je bila na zidu koče slavnostno odkrita spominska plošča našemu rojaku Valentinu Staniču ob 100. obletnici njegovega prvega pristopa na Watzmann.

Vzpon na vrh: Od koče se rahlo spustimo in se takoj nato začnemo vzpenjati po pobočju Hochecka. Kasneje se približamo grebenu, kjer so zadnji ostanki ledenika. Pot nas brez posebnih težav pripelje na vrh Hochecka (2651m).Tik za vrhom je kar udobno zavetišče. Na prvi pogled se zdi pot do Srednjega Watzmanna (Mittel Spitze) težavna, vendar je dobro zavarovana. Vrh Watzmanna ni prostoren, je pa z njega mogočen razgled na apneniški Steinernes Meer, Visoke Ture in salzburške gore.

Časi:  parkirišče Wimbachbrucke-Watzmann Haus 3 ure, Watznann Haus-Hocheck 2 uri, Hocheck-Mittel Spitze 1 ura, Mittel Spitze-Watzmann Haus 2 uri

Zahtevnost poti: lahka pot.

Čas hoje: 5 ur.

Ravenska pot je lahka registrirana planinska pot na območju Raven pri Šoštanju. Je ena izmer dveh obhodnic, za kateri skrbi Planinsko društvo Šoštanj.
Planinsko pot so na pobudo domačinov-planincev, leta 2004 tudi uradno odprli. Krožna pot večinoma poteka po kolovozih in gozdnih stezah, preko vasi Ravne. Najvišji vrh je s 710 metri nadmorske višine Vrholanov vrh, s katerega se odkriva čudoviti pogled na celotno Šaleško dolino.

Že tradicionalno, planinsko društvo Šoštanj, v sodelovanju s športnim društvom Ravne, vsako leto na dan državnosti, 25. junija, organizira pohod po tej 16 km dolgi poti, ki jo pohodniki osvojijo v približno 4 urah hoje.

Zahtevnost poti: lahka pot.

Že poletnega junija bomo organizirali izlet na 2166 metrov visoki Dobrač, ki se nahaja na severni strani Ziljske doline in južni strani Dravske doline. Ta gorski masiv, ki se razteza med obema dolinama, dosega dolžino preko deset kilometrov in v mnogočem spominja na naše Karavanke, ki so tudi lepo vidne, saj se nahajajo v njegovi neposredni bližini. Dostop je možen iz mnogih smeri, največkrat pa se izletniki odločijo za pristop po zasebni panoramski cesti dolžine 16,5 km, ki nas iz Beljaka pripelje na višino 1732m. Na vrhu te razgledne gore so televizijski stolp, visok 164m, planinska koča, vremenska postaja in dve cerkvici (nemška in slovenska), ki slovita kot najvišji romarski cerkvi v Evropi. Leta 1348 je katastrofalni potres razklal vrh Dobrača in ko je mogočen podor zasul del ziljske doline, je zajezil in pokopal pod sabo 17 vasi. Zaradi razsežnosti potresa, ki je zajel površino vse do Ogleja, je v naslednjem letu nastala velika kužna epidemija, ki je pomorila dobršen del prebivalcev Evrope.

Vodniki bomo po ogledu predvidene ture določili najbolj primeren dostop na to znamenito goro. Za izlet bomo potrebovali veljaven osebni dokument.

Zahtevnost poti: lahka pot.

Planinci našega društva smo se v lanskem letu po dolgem času spet udeležili srečanja planincev SMDO – Savinjskega meddruštvenega odbora, ki ga vsako leto organizira SMDO skupaj z enim izmed planinskih društev. Letos bo srečanje potekalo na Brnicah.

Zahtevnost: lahka pot.

Čas hoje: 7 ur.

Savinjska planinska pot - SPP je bila odprta 15. 10. 1972 na Homu. Ustanovil jo je meddruštveni odbor za Savinjsko pot, ki deluje pri PD Zabukovica. Pot je vezna in ima 26 obveznih in dve neobvezni točki. Celotna pot je dolga 107 km, čas obhoda pa znaša 40 ur. Pot vodi nad Savinjsko dolino prek razglednih slemen in vrhov, spušča pa se tudi v bolj ali manj globoke prečne dolinice. Pot lahko prehodimo v odsekih, ki so dostopni iz doline tako, da napravimo enodnevne ali dvodnevne izlete. Prva točka SPP je pri Planinskem domu Šentjungert na Gori (gričevje severno od Celja). Od tod se vije po gričevju severno od spodnje Savinjske doline proti zahodu preko Vimperka do Gore Oljke. V tej smeri iz vzhoda proti zahodu nadaljuje tudi, ko se iz doline vzpne nazaj na Dobrovlje, preko Črete vse do Smolnika (1002 m), kjer se obrne proti jugu. Pot v tej smeri prečka Motnik in Zajasovnik in se preko Prvin, kjer se pot obrne proti vzhodu, povzpne mimo doma dr. Franca Goloba na Čemšeniški planini do Črnega Vrha (1204 m). Od tod poteka pot v smeri vzhoda po hribovju med Zasavjem in Spodnjo Savinjsko dolino vse do planinskega doma Brnica (jugozahodno od Celja).

Lani smo prehodili pot od Petrovč do Reške planine, kjer bomo letos nadaljevali. Letos ne bomo uživali na Savinjski poti dva dni kakor lani, ker na odseku ni primernega prenočišča. Pot nas bo vodila iz Reške planine čez Vrhe, do Zajčeve koče, od koder se bomo povzpeli na Krvavico. Od tam bomo preko Črnega vrha, Čemšeniške planine napadli zadnji spust proti vasi Limovce. Tam si bomo odtisnili zadnji žig in se spustili do Zajasovnika pod Trojanami, kjer bomo izlet zaključili. Pot bomo v naslednjih letih nadaljevali, tako da bomo prehodili celotno Savinjsko planinsko pot. Pri prijavah bomo zbirali tudi naročila za dnevnik Savinjske planinske poti. Za prehojeno pot dobi pohodnik spominsko značko. Lepo vabljeni!

Zahtevnost: lahka pot.

Čas hoje: 6-7ur.

Oprema: pohodniška, palice.

Tudi za letošnji praznik dela se bomo planinci iz Šoštanja podali na potep po zasavskem hribovju. Ne bomo šli daleč, pa vendarle na področje kamor člani našega društva redko zaidemo.

Obiskali bomo manjšo verigo vrhov med Laškim in Hrastnikom. Naša pot se bo pričela v Laškem pri cerkvi sv. Katarine malo nad omenjenim mestom. Od tu se bomo naprej povzpeli na prvi vrh, imenovan Govško brdo. Sledil bo spust do sedla Zavrate kjer stoji bivak PD Laško. Verjetno bo odprt in možno bo dobiti pijačo in kakšno okrepčilo.

V nadaljevanju pa ponoven vzpon na drugi vrh imenovan Baba in še naprej po grebenu do Ojstrega vrha. Po kratkem, toda strmem spustu iz omenjenega vrha, se bo naša pot izravnala in nas nadalje v zložnem vzponu pripeljala do planinskega doma na Kalu, kjer bomo zaključili naše prvomajsko potepanje.

Zagotavljamo vam, da je izbrana planinska pot zelo lepa in primerna za vas. Zato upamo, da se prvi dan najlepšega meseca v letu vidimo na izletu.